Neat Elite Classic

Nova klasika

Zvočne škatle podjetja Neat Acoustics k nam ne pridejo pogosto na testiranje, kar pa neizogibno vzbudi zanimanje in željo, da bi od skupine predanih strokovnjakov s severa Anglije izvedeli, kaj je novega.

Čeprav nikoli ni povsem prišel v središče pozornosti avdiofilske javnosti, se majhno otoško podjetje Neat Acoustic uspešno upira izzivom sodobnega trga in vztraja pri smeri, ki si jo je začrtalo pred desetletji. Za njihovim motom “Thinking Inside the Box” (Razmišljanje v škatli) stoji nenehen razvoj in iskanje različnih, pogosto nenavadnih rešitev, ki bodo zvočnim škatlam pomagale doseči svoj maksimum. Vsi zvočniki tega proizvajalca so ročno izdelani v obratih v Angliji, znano pa je, da razvoj vsakega modela vključuje na stotine ur poslušanja, med katerimi se mora novost dokazati kot enako sposobna pri reprodukciji najrazličnejših glasbenih smeri. Zvočniki so prilagodljivi tudi različnim ojačevalnikom, vključno s cevnimi, zato ni presenetljivo, da škatel Neat Acoustics ne najdemo pogosto v oglasih in za mnoge avdiofile predstavljajo zadnjo postajo na poti do dobrega zvoka.

Razkošje otoka

Zvočniki Elite Classic so poklon originalnemu modelu Elite, ki je bil na trgu v več različicah od leta 1998 do 2016. Ti zvočniki so zdaj del serije Classic, ki je bila lansirana leta 2022 s predstavitvijo zelo uspešnih knjižnih zvočnikov Petite. Novost je v celoti ohranila dimenzije originala, kar pomeni, da gre za majhen stoječi zvočnik, ki ne bo obremenil prostora. Pravzaprav tovarna poudarja, da je konstrukcija takšna, da omogoča nemoteno delo tudi v manjših prostorih. Oblika ohišja je precej pravilna in brez oblikovalskega bahaštva, vendar z odlično odmerjenimi proporci in tipičnim otoškim občutkom razkošja, kar se odraža v brezhibni obdelavi čudovitega naravnega furnirja. Na prvi pogled pozornost pritegne nekoliko večji črni podstavek, na katerega je preko precej visokih distančnikov postavljeno ohišje. Razlog za to je, uganili ste, postavitev odprtine za bass-reflex na spodnji strani, kar podpira trditev o nezahtevnem pozicioniranju. Zgornja polovica sprednje strani je rezervirana za postavitev zvočnikov, ki je bila v primerjavi s predhodnikom bistveno izboljšana. Dvosistemsko topologijo zdaj vodi visokotonec AMT (Air Motion Transformer), prevzet iz modela Petite Classic. Ta enota je opremljena z zelo tanko membrano iz poliamidne folije, efektivne površine 8,6 kvadratnih centimetrov, ki je zložena kot harmonika. Zrak se premika z raztezanjem in krčenjem gub s pomočjo neodimskega magneta, enota pa izvira od proizvajalca Audiopur.

Majhni florstenderji so nam zagotovili dovršen oder z natančno postavljenimi položaji glasbenikov in instrumentov.

Pod visokotoncem AMT se nahaja najnovejša različica Neat-ove srednje-basovske enote R3, prepoznavne po kupolastem srebrnem pokrovu na sredini. Opremljena je z membrano iz papirja, obdelanega s posebnim premazom, ki se uporablja tudi v prestižni seriji Ultimatum. Za popolno prileganje obeh enot je odgovorna popolnoma prenovljena križna enota, ki je izdelana v minimalističnem slogu z uporabo izbranih komponent najvišje kakovosti. Specifikacije navajajo frekvenčni razpon od 25 hercev do 22 kilohercev, medtem ko nazivna impedanca osem ohmov pade na nizkih pet ohmov. Čeprav tovarna priporoča ojačanje do 25 vatov na kanal, nižja občutljivost 86 ohmov kaže, da bo za ustrezno delovanje potrebno nekoliko več ognja. Pogled na zadnjo stran prinaša presenečenje v obliki še ene manjše odprtine za bass-reflex v zgornjem delu, ki se popolnoma ujema z nekonvencionalnim pristopom tega proizvajalca. Poleg tega je na dnu nameščena velika in dobro nameščena kovinska plošča s parom kakovostnih zvočniških terminalov in nalepko z osnovnimi podatki o zvočniku ter zaželenim napisom “Proizvedeno v Združenem kraljestvu”.

Test poslušanja

Kritično poslušanje smo začeli s skladbo “A Força”, ki jo Seu Jorge in Rogę izvajata v živo v studiu, majhni florstenderji pa so nam zagotovili dovršen oder z natančno postavljenimi položaji glasbenikov in instrumentov. Resonančni vokali so bili postavljeni nekoliko levo in rahlo stran od sprednjega roba odra, kar kaže na dobro globino in izrazit prostorski učinek. Pravzaprav lahko v tem posnetku govorimo o sferičnem in ne o širokem dvodimenzionalnem odru, kar dodatno poudarjajo spremljajoči zvoki, kot sta čivkanje ptic v ozadju ali lajanje psov. Odlična dinamika je opazna v zvoku akustične kitare, ki ima širok razpon glasnosti, a so tudi najtišji toni predstavljeni dovolj jasno. Vendar pa se skromna občutljivost v praksi prevede v večje podrobnosti in bolj plastovito predstavitev pri nekoliko višji glasnosti, zato je za najboljše rezultate treba regulator glasnosti nekoliko bolj obrniti. Note kitare takrat dobijo dodaten, precej diskreten odmev, a prav to jim daje največjo naravnost in prepoznavno, pristno barvo, medtem ko so vokali obogateni s komaj slišno fineso, kot so majhne variacije v tonalnosti.

Nemški bobnar Wolfgang Haffner je sledil na albumu “Kind of Cool”, v skladbi “Piano Man” pa smo slišali vrhunsko predstavljene klavirske note, žametne in sočne, ko so bile igrane tiho, a tudi prodorne, z nekoliko omehčanimi, zamegljenimi robovi med bolj živahnimi deli. Ritem sekcija je bila predstavljena hitro in ritmično, v najboljši tradiciji britanskih zvočnikov, bolj kot to pa nas je presenetil precej globok bas. Kljub svoji skromni velikosti so Elite Classic zvočniki, ki se ne obotavljajo spustiti precej nizko in občinstvu omogočajo, da uživa v solidni reprodukciji basa. Izjemna predstavitev nizkih tonov se je nadaljevala na “Touch Yello”. Švicarski elektronski dvojec je znan po tem, da postavlja resne zahteve glede nizkih tonov, toda Elite Classic je skladbo ‘Till Tomorrow izvedla na impresiven način, na temnem ozadju, ki združuje močan nizki razpon in prodorno, a čutno trobento, kar ustvarja nenavadno in melanholično vzdušje.

Poslušanje se je nadaljevalo z Lisztovo “Madžarsko rapsodijo št. 2”, ki je zvenela živahno in dinamično, včasih igrivo, a nikoli kaotično in neobvladljivo. Prikaz velikega orkestra je imel dobro ločitev, Elite Classic pa je omogočal vpogled v finese, kot sta gibanje strun ali vsesavanje zraka pri pihalih. Odlično večtočkovno ostrenje omogoča tem zvočnikom, da prikažejo različne skupine instrumentov pri različnih glasnostih, brez izgube natančnosti ali kompresije v zvočni sliki, kar govori o velikih dinamičnih zmogljivostih. Čeprav drži, da najboljši rezultati zahtevajo nekoliko večjo glasnost stabilnega ojačevalnika, Elite Classic pri poslušanju pri nižji glasnosti ne bo imel neželenih artefaktov – izgubile se bodo le drobne podrobnosti. Čeprav so lahko zelo analitični, ti zvočniki nikoli ne zvenijo suhoparno in dokumentarno, niti pri predvajanju hardcore elektronike. Avtor tega besedila zato meni, da je njihov zvok nekoliko sladkan, ravno toliko, da je vsaka glasbena smer prijetnejša za dolgotrajno poslušanje. Naša avdiofilska plat se morda temu pristopu upira, toda zvočniki, kot so ti, nas vedno znova sprašujejo, ali nam je pomembnejše neskončno seciranje tonske plošče ali iskreno in dolgoročno uživanje v glasbi.

Kompaktna elita

Ponovno smo ugotovili, da Neatov pristop »Razmišljanje znotraj škatle« prinaša izjemne rezultate in pomaga, da zvočniki tega proizvajalca zvenijo bolj prepričljivo in močno, kot nakazuje njihova velikost. Čeprav imajo dovršena konstrukcija in nenavadne rešitve svojo ceno, ki ni tako majhna, Elite Classic svoje ime povsem upravičujejo – imajo klasičen videz, tonsko pa jih lahko uvrstimo med elito kompaktnih talnih zvočnikov, ob katerih bi mnogi izmed nas našli avdiofilsko srečo.