Dynaudio Contour 20 Black Edition

Črna magija

Čeprav je dodatek »Black Edition« trenutno na voljo le pri zvočnikih Contour 20, prinaša znatne izboljšave na vseh področjih in je na pol poti do povsem nove serije.

Podjetje Dynaudio je znano po omejenih serijah in posebnih, izboljšanih različicah obstoječih modelov, najnovejši v seriji, ki so bili deležni te obdelave, pa so stoječi zvočniki Contour 20. Polno ime izboljšane izdaje je Contour 20 Black Edition, spremembe pa niso povezane le z zaključkom ohišja, temveč segajo veliko globlje. Pa pojdimo po vrsti.

Dark star

Contour 20 Black Edition v celoti podeduje zasnovo osnovne različice, zato jih je praktično nemogoče ločiti od standardnega Contourja 20 – še posebej v visokosijajni črni barvi, ki je, kot je bilo pričakovati, edina, ki je na voljo za Black Edition. Gre za škatle, namenjene postavitvi na stojala, nekoliko večje velikosti in visoke 44 centimetrov. Sodoben videz vključuje zaobljene navpične robove, ki jim sledijo ukrivljene stranice, ki se proti zadnjemu delu zožijo, da se izognejo stoječim valovom v notranjosti. Danski proizvajalec nas je že navadil na vrhunsko končno obdelavo, ne glede na cenovni razred zvočnika, in tudi v tem pogledu Black Edition prinaša brezhibno končno obdelavo, brez kakršnih koli znakov spojev na ohišjih, ter popolno prileganje vseh elementov. Popolnoma črna končna obdelava nekoliko maskira sprednjo ploščo iz brušenega aluminija, ki sledi zaobljenosti sprednje strani, tovarna pa pravi, da je bistveno debelejša, kot je videti, in vpliva na zmanjšanje vibracij in boljše usmerjanje zvočnih valov. Na nasprotni, zadnji strani najdemo precej veliko odprtino za bass reflex, ki je večja kot pri standardnem Contourju, z dodatnimi optimiziranimi razširitvami za še hitrejši in enakomernejši pretok zraka. Na dnu zadnje strani je par izjemno kakovostnih priključkov, ki so dovolj razmaknjeni in lahko sprejmejo tudi največje kable. Edini segment, ki ni doživel sprememb, je samo ohišje, saj Dynaudio navaja, da je bilo že tako izjemno trdno, s konstrukcijo, ki odpravlja stoječe valove in zmanjšuje neželene vibracije.

Contour 20 BE je brezhibno predstavil vse, kar smo jim vrgli na tla, ne glede na žanr glasbe.

Čeprav ohranja dvosistemsko topologijo, Black Edition prinaša povsem novo visokotonsko enoto Esotar 3, ki je vzeta neposredno iz najdražje serije Confidence. Trenutno najboljši Dynaudijev visokotonec ima tekstilno membrano iz kalote s premerom 28 mm, ki je obdelana s posebnim DSR premazom. Ta premaz je izdelan ročno, vendar ga za natančno določeno debelino nanesejo roboti. Pod membrano je znana kupola Hexis, katere površina je napolnjena z vdolbinami, kot pri žogici za golf, in služi za optimizacijo pretoka zraka – enakomernejši odziv in zmanjšane resonance se prevedejo v manj obarvan zvok. Esotar 3 je opremljen z neodimskim magnetom in lahko aluminijasto tuljavo, tovarna pa pravi, da je občutljivejši od predhodnika, kar pomeni, da ga je lažje zagnati, se manj segreva in predvaja glasneje. Drugi del postavitve sestavlja srednjetonska bas enota s premerom 180 milimetrov, z že klasično enodelno membrano MSP (magnezijev silikatni polimer). Povečan neodimski magnet prinaša še več moči, s čimer je usklajeno podaljšano vzmetenje, prezračevanje pa zagotavljajo diskretne odprtine v osrednjem delu membrane. Ta enota ima tudi izboljšano občutljivost, kar pomeni, da bo manj obremenila ojačevalnik.

Kot tretji pomemben dejavnik pri vsakem zvočniku je Dynaudio za Black Edition pripravil povsem novo kretnico. Gre za sklop drugega reda, ki vsebuje najmanjše možno število komponent, a so zato te komponente najvišje kakovosti. Uporabljeni so bili Mundorfovi kondenzatorji in upori, pa tudi velike zračno navite tuljave, nadgrajena pa je bila tudi celotna notranja napeljava – nekateri viri navajajo, da so bili uporabljeni Van den Hoolovi kabli, vendar nam te informacije ni uspelo potrditi. Čeprav zvočniki Black Edition ohranjajo nižjo občutljivost 86 decibelov, njihova impedanca pade na kar 4,6 ohma, kar je zelo dober rezultat. V primerjavi s standardno različico je mejna frekvenca nastavljena bistveno višje (3,6 kHz), enako velja za spodnji prag, ki je – nekoliko presenetljivo – nastavljen na relativno visokih 50 hercev (+/-3 dB). Iz pogovora z distributerjem smo izvedeli, da je Dynaudio pri teh zvočnikih dal prednost čim bolj plastoviti in naravni predstavitvi spodnjega območja, kako vse skupaj zveni v praksi, pa si lahko preberete spodaj.

Test poslušanja

Malce nenavadno smo kritično poslušanje začeli z albumom “Touch Yello”, saj smo želeli preveriti, kako dvig spodnjega praga vpliva na dejansko izkušnjo glasbe. Sintetična ritmična sekcija švicarskega elektropop dua je znana po globokih tonih in zahtevnih sistemih, vendar nam Black Edition ni pustil, da bi kakorkoli občutili pomanjkanje basa. Najnižji toni so bili globoki in masivni, hkrati pa so ohranili natančnost do meje slišnosti in s precejšnjo mero plastenja, zaradi česar so bili verodostojni in prisotni v prostoru. Atmosfersko naravo druge skladbe je podčrtal izrazit ženski vokal in hripav, rahlo hripav zvok trobente. Izrazit stereo učinek je bil opazen skozi jasno postavitev instrumentov in brezhibno gladko premikanje ozadnih učinkov po odru, torej od enega zvočnika do drugega. Na tem albumu oder ni bil posebej širok in ni segal preko prostora med obema zvočnikoma, vendar je bila globina odra izjemna – bolj natančno bi bilo reči, da je Dynaudio oblikoval nekakšen sferični oder, ki je enakomerno razvit v vseh treh dimenzijah, in vse se dogaja v tem prostoru.

Nato smo preklopili na album “The House” britanske kantavtorice Katie Melua, Contour 20 BE pa nam je pokazal popolnoma preoblikovan oder, zmanjšan v globino, a bistveno širši kot prej. V ospredje, korak stran od avditorija, je bil potisnjen glas Katie Melua, očarljiv do zapeljivosti in izpopolnjen s številnimi diskretnimi detajli, ki so njenemu nastopu resnično vdahnili dušo in jo skoraj utelešili v prostoru. Čeprav gre za klasično dvokanalno postavitev, nas je fascinirala odlična višinska pozicioniranost – vokali so bili postavljeni točno tam, kjer so morali biti. Spremljevalna duo kitara v uvodni skladbi je bila postavljena nekoliko nižje in umaknjena glede na vokal, kar nam je spet dalo izjemen občutek prostora. Sledila je Monteverdijeva “Cantate Domino”, posneta v stockholmski katedrali, in Contour 20 BE je prepričljivo priklical velik prostor, še posebej glede višine. Njihove prvovrstne sposobnosti ustvarjanja vzdušja in skoraj otipljivega ambienta je potrdil velik zbor, ki je bil predstavljen precej veličastno – razkošno po dimenzijah, a brez izgube fokusa in hkrati z ohranjanjem sposobnosti poslušalca, da razloči vsak posamezen glas. Na splošno so se Dynaudio izkazali v srednjem območju, saj so hkrati predstavili več skupin instrumentov ali glasov, ne da bi izgubili fokus ali zašli v popačen, nenaraven zven. Zaradi velikega prostora, v katerem je bil posnetek narejen, solist ni tako izrazit v primerjavi z zborovsko spremljavo, vendar nas je nekoliko presenetila relativno zmerna velikost orgel – morda je to razlika v posnetku, vendar smo pričakovali, da bo ta velikanski instrument zvenel masivno do te mere, da bo strašljivo.

Nazadnje smo prešli na nekaj, kar zelo dobro poznamo – Rogerja Watersa na albumu “Amused to Death”. Skoraj takoj nam je Dynaudio pokazal eno najbolj impresivnih značilnosti te izdaje, v obliki ogromnega odra, ki daleč presega namišljene meje fizične postavitve zvočnikov. Tridimenzionalni učinki so bili res odlični, vendar nikoli niso prevzeli prednosti pred osnovnim tokom glasbe. V središču vsega je bil vedno Watersov glas, hrapav zaradi starosti – razen ko je na oder stopila kitarska legenda Jeff Beck. Njegova kitara je bila upodobljena zvesto in natančno tako, kot se je spominjamo, z ostrim in prodornim tonom, a ne brez finese in plastenja. Zvočniki so sposobni zelo hitrih sprememb glasnosti in položaja tona v prostoru, brez kakršnih koli negativnih stranskih učinkov, kar je zasluga občutljivih in gibljivih membran – čeprav je treba del zaslug pripisati enako zmogljivi elektroniki. Preprosto povedano, Contour 20 BE je brezhibno predstavil vse, kar smo jim postregli, ne glede na zvrst glasbe, in se zlahka prilagodil različnim smerem in različnim vrstam zahtev.

Zaključek

Z vsakim novim modelom dansko podjetje pokaže, da njegova velika priljubljenost v celotni avdiofilski skupnosti ni brez razloga. Če so prej njihovi zvočniki veljali za odlične, a zahtevne glede ojačanja in prostora, je Dynaudio v zadnjih petnajstih letih uspel obrniti to, po mnenju mnogih, edino resno pomanjkljivost, zato so njihovi zvočniki danes veliko bolj hvaležni za pogon. Contour 20 Black Edition so najboljši primer pozitivnega trenda – ti srednje veliki, a z velikim zvokom stojni zvočniki vam bodo dali pristen Dynaudijev tonski pečat, hkrati pa bodo precej zadovoljni s solidnim, a ne nujno peklensko dragim preostalim delom sistema.