McIntosh MHA200

Osebni high-end

Kljub skromnim dimenzijam je ojačevalec za slušalke MHA200 po vseh pogledih čistokrvni McIntosh.

Priznano ameriško podjetje McIntosh ima v svoji ponudbi veliko število naprav različnih namenov in cenovnih razredov, a dejansko samo en samostojni ojačevalec za slušalke. Čeprav je klasificiran kot glavni ojačevalnik, je MHA150 dejansko manjši integrirani ojačevalnik, medtem ko MHA50 predstavlja McIntoshev pogled na prenosni glavni ojačevalnik in digitalno-analogni pretvornik. Ostala nam je torej le še MHA200, ki se je tokrat znašla na našem testu.

Dizajn in tehnologija

Če rečemo, da je MHA200 čistokrvni ojačevalec za slušalke in čistokrvni McIntosh hkrati, lahko to pomeni le eno – popolnoma analogno postavitev v cevni tehnologiji. Ta naprava ni opremljena z digitalnimi vhodi in notranjim pretvornikom, analognimi izhodi za funkcijo predojačevalnika v avdio sistemu ali drugimi možnostmi, ki bi lahko povečale funkcionalnost, vendar bi motile bistvo te naprave. Namenjen je samo eni aplikaciji in to je ojačanju signala za predvajanje na slušalkah. Vizualno bi lahko rekli, da MHA200 predstavlja arhetip cevnega ojačevalnika – kljub majhnim dimenzijam in skromni površini vzporednega odseka je celotna postavitev obrnjena za 90 stopinj, tako da gre naprava bolj v dolžino kot v širino. Ta pristop razumemo z vidika uporabnosti, vendar bi si želeli bolj klasično postavitev, saj bi čarobni sij svetilk prišel do polnega izraza. Pripadnost uglednemu prekomorskemu podjetju je vidna že navzven, predvsem po izjemno robustni konstrukciji. Podvozje je izdelano iz nerjavečega jekla v črni barvi, ki je vidno na straneh, medtem ko zgornja plošča dejansko vključuje sprednji, zgornji in zadnji del, ki so enotno obdelani, kromirani in polirani do visokega sijaja.

Definicija je tako verjetna in globoka, da se iz simulacije realnosti spremeni v hiperrealistično poslušanje.

Sprednjo stran deli vodoravna črta, zato na spodnjem delu najdemo kar tri možnosti priklopa slušalk: stereo uravnotežen štiripolni XLR priključek, par tropical XLR konektorjev za ločeno povezavo levega in desnega kanala ter običajen enostranski 6,35 mm stereo izhod. Sledi poševni del sprednje plošče, na katerem sta simetrično nameščena dva manjša okrogla gumba, en gumb in signalna dioda. Levi krožni gumb je pravzaprav vrtljivo stikalo in služi za izbiro obremenitve, desni pa glasnost. Gumb služi za vklop in izklop ojačevalnika in je zasnovan kot na profesionalnih napravah, dioda pa signalizira stanje delovanja naprave. Na nasprotni, zadnji strani, sta en RCA in en uravnotežen XLR vhod za priklop analognega vira – stikala za vhod na napravi ni, zato predvidevamo, da gre za en vhod z dvema vrstama povezav. Poleg tega tu najdemo vhod in izhod Power Control, ki omogočata vklop in izklop skupaj z združljivimi modeli McIntosh. Končno je v desnem delu vtičnica za snemljiv napajalni kabel, vendar ne gre za domače IEC, ampak za t.i. številka osem – težko razumemo, zakaj McIntosh ni omogočil zamenjave napajalnega kabla s kakovostnejšim, saj menimo, da bi to pomenilo opazno razliko v napravi tega razreda.

Najbolj zanimivo pa se nahaja na zgornjem delu – gre za dva para vakuumskih cevi, ki sta nameščeni na desni polovici in zaščiteni s trdno kovinsko mrežico, ki jo je seveda mogoče odstraniti. V vhodnem delu so uporabljene elektronke 12AT7, izhodna stopnja pa je izdelana v čistem razredu A in uporablja elektronke 12BH7A v triodni povezavi. Poleg tega proizvajalec navaja, da MHA200 uporablja patentirano konfiguracijo push-pull. Levo polovico zgornje stranice je zavzemalo enodelno ohišje iz polne kovine, ki je bilo vizualno razdeljeno na tri dele in v njih nameščen transformator. V napajalniku je posebej zasnovan torusni transformator, ki ga odlikuje visok izkoristek in nizek šum, na izhodu pa so uporabljeni transformatorji v tehnologiji Unity Coupled Circuit. Ta tehnologija je ena od blagovnih znamk McIntosha, saj se uporablja že od ustanovitve podjetja leta 1949 in jo najdemo v cevnih ojačevalnikih, kot sta MC1502 in legendarni MC275.

Uporaba in zvok

Po vklopu potrebuje McIntosh deset sekund, da je pripravljen za uporabo, ko zelena lučka lučk preneha utripati in začne svetiti enakomerno. To pa ne pomeni, da je naprava dosegla polno delovno temperaturo, naše izkušnje pa pravijo, da to zahteva vsaj še pol ure delovanja in šele po tem bo MHA200 zagotovil maksimum – in v tem primeru je maksimum na izjemno visoki ravni v vseh pogledih. Od samega začetka se MHA200 predstavlja kot nevsiljiva avtoriteta, ki bobniče drži v nežnem, a neizprosnem prijemu. Natančnost tonov je torej dvignjena v težko opisljive višave, kjer so jasno razločne tudi najmanjše tonske podrobnosti. Alikvotni toni, ki se pri nizkotonskih naglavnih ojačevalcih pojavljajo kot podaljški glavnega tona, ki ga obogatijo, a niso povsem artikulirani, so tukaj povsem jasno slišni in brezhibno definirani, a neločljivi od tona, ki jih nosi. V splošnem je definicija na vseh ravneh tako verjetna in globoka, da se iz (bolj ali manj uspešnega) posnemanja realnosti spremeni v hiperrealistično slušno izkušnjo.

Največja vrlina preizkušenega ojačevalca pa ni v spektakularni definiciji, temveč v odlično umešani kombinaciji natančnosti in muzikalnosti. Reprodukcija je jasna ne glede na zahtevnost gradiva, zato tudi najzahtevnejši odseki ne bodo zmotili tekočega podajanja glasbenega dela. Za MHA200 lahko rečemo, da zagotavlja tako prijetno toploto cevi, pa tudi vse ostalo, kar bi si lahko želeli – zaradi tega reprodukcija v tej toploti ni zadušena, niti se ne izgubijo finese, vrhunska definicija pa je bila opisana že na ti. Ta ojačevalnik resnično usklajuje nasprotujoče si zahteve reprodukcije in vsebuje vse lastnosti, ki jih avdiofili zelo cenijo, vendar brez kompromisov – to pomeni, da je edini kompromis, ki ga boste morali narediti, vaša denarnica. Če pa želite brezkompromisni ojačevalnik za slušalke, lahko na MHA200 gledate kot na enkratno avdiofilsko naložbo, ki ji sledijo desetletja vrhunskega užitka v zvoku.

Dinamične lastnosti tega ojačevalnika so prav tako impresivne in MHA200 bo zlahka kar najbolje izkoristil zahtevne vrhunske slušalke, pri čemer se tudi veliki orkestralni posnetki ne zdijo posebej zahtevni. Enostavno vse je postavljeno na svoje mesto, s poudarjenim občutkom prostornosti in odlično pozicioniranostjo posameznih instrumentov. Reprodukcija nastopov v živo zagotavlja ogromne in glasne dinamične udarce, pa tudi najbolj subtilne subtilnosti, in vse je predstavljeno enako jasno – vendar spet z osupljivo razliko v glasnosti. Če se vam je ob pogledu na specifikacije zdelo, da 500 milivatov moči na kanal ni veliko, to pomeni le, da niste brali nadaljevanja. 500 milivatov je namreč najnižja zajamčena moč v celotnem razponu in v razponu od 32 do 600 ohmov, kar pomeni, da je v večini primerov celo bistveno višja, to pa se sliši med predvajanjem. Poleg tega proizvajalec trdi, da je MHA200 sposoben poganjati slušalke z impedanco do 1000 ohmov in da prilagoditev obremenitve ne igra ključne vloge. Vrtljivo stikalo ima štiri položaje, za slušalke v območju 32-100, 100-250, 250-600 in 600-1.000 ohmov, deklarirano ojačanje pa je 12, 17, 21 in 25 decibelov.

Zaključek

Če bi nas vprašali, da smo brez dlake na jeziku, bi rekli, da nas moti odsotnost običajne vtičnice IEC in da se je bilo treba kar nekaj navaditi na ne ravno linearen nadzor glasnosti. V vsakem drugem pogledu je McIntosh MHA200 tako rekoč popoln ojačevalnik za slušalke, ki presega običajne ločnice cev-tranzistor in zagotavlja univerzalne kakovostne reprodukcijske lastnosti z nepozabnim zelenim sijem na luksuzno poliranem ohišju.