Leak Stereo 230

Več kot le lep obraz

Ena najstarejših hi-fi znamk se je pred nekaj leti ponovno rodila in je prisotna tudi na našem trgu. Preizkusili smo zmogljivejši integrirani ojačevalnik iz te ponudbe, ki ponuja uporabne možnosti v privlačnem retro ohišju.

Ni dovolj reči, da je britansko podjetje Leak eno najstarejših v hi-fiju: ustanovljeno je bilo leta 1934 v Londonu, trideset let pred hi-fijem, kot ga poznamo danes, in je sprva proizvajalo sisteme za ozvočenje. V desetletjih svojega obstoja je Leak s slavno serijo Sandwich prinesel številne inovacije v avdioelektroniki, pa tudi v zvočnikih. Vendar pa je množična proizvodnja in naval daljnovzhodnih proizvajalcev sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja povzročila, da je Leak bankrotiral, njihova velika tovarna v Norfolku pa je bila zravnana z tlemi. Veliki povratek se je zgodil četrt stoletja pozneje po zaslugi kitajske skupine IAG, ki pod svojo streho že ima legende, kot so Audiolab, Quad, Wharfedale ali Mission. Prerojeni Leak ponudbo skrbno razvija že šest let in trenutno vključuje dva integrirana ojačevalnika, CD transport, streamer in tri modele zvočnikov – vse v čudovitem retro dizajnu, ki nas spominja na veliko dediščino te blagovne znamke.

Stereo 230

Integrirani ojačevalnik Stereo 230 je bil predstavljen leta 2024, v ohišju, ki je v celoti prevzeto od starejšega in cenovno dostopnejšega modela Stereo 130. Poleg nekoliko manjše širine, približno 33 centimetrov, Leak prepoznamo po čudoviti oblogi, ki pokriva vse razen sprednje in zadnje strani ter je prekrita z naravnim orehovim furnirjem. Čeprav danes mnogi proizvajalci ponujajo naprave z retro elementi v dizajnu, se je Leak odločil iti do konca, zato je po zgledu sprejemnikov in ojačevalnikov iz zlate dobe hi-fija sprednja plošča izdelana v kombinaciji črne in srebrne barve. Sprednja postavitev je preprosta na najbolj pozitiven način in ima dva velika okrogla gumba za izbiro vhoda in glasnost. Med njima so nameščeni trije manjši gumbi, namenjeni neodvisni korekciji spodnjega in zgornjega spektra ter nastavitvi ravnovesja. Sprednja plošča je vodoravno razdeljena, spodnji del pa je črne barve, tukaj pa najdemo gumb za stanje pripravljenosti, 6,35 mm izhod za slušalke in velik logotip podjetja, medtem ko gumb Direct v zgornjem delu zaokroži nastavitev.

Konstrukcija ohišja je brezhibna, še posebej kar zadeva lesene obloge, medtem ko smo si za sprednjo ploščo želeli nekoliko bolj surov videz, saj uporabljeni aluminij ni povsem na ravni popolnoma kovinskih prednikov izpred pol stoletja. Na zgornji in spodnji strani so prezračevalne rešetke odlično integrirane, medtem ko so masivne noge zataknjene pod ohišjem in so od zunaj komaj opazne. Tudi zadnja stran je aluminijasta in kaže, da je Stereo 230 kljub svojemu videzu dokaj moderna naprava. Za analogne vire (vključno s phono MM) so predvideni trije RCA vhodi, na voljo pa je tudi en izhod za zunanji ojačevalnik moči. Med digitalnimi vhodi so koaksialni, optični, USB-B in HDMI ARC, na voljo pa sta tudi dva digitalna izhoda, čeprav nam njihov namen ni povsem jasen. Za priključitev para zvočnikov se uporabljajo veliki, dobro izdelani in trdno nameščeni priključki s prozornim plastičnim ohišjem nad pozlačenim kovinskim podstavkom. Posodobitve vdelane programske opreme so omogočene prek servisnega priključka USB-A, na voljo pa so tudi 12-voltni sprožilci, IEC vtičnica za snemljiv napajalni kabel in glavno stikalo za vklop.

Od znotraj

Večkrat smo že naleteli na retro ojačevalnike, ki imajo pod pokrovom sodoben razred D – NAD in Ruark sta le nekaj primerov, a Leak je igral na varno in ponudil tradicionalno ojačanje razreda AB. Osrednji del prostora v ohišju je zasedel masiven hladilnik, na njegovi desni strani pa sta bila nameščena en par izhodnih tranzistorjev na kanal in dva večja kondenzatorja Elna. Torusni transformator se nahaja na nasprotni strani, zato hladilnik služi tudi kot izolacija, medtem ko je preostala elektronika nameščena v zadnjem delu. Kot dodatna oblika izolacije je digitalni del nameščen na ločeni in dvignjeni plošči, temelji pa na precej resnem vezju ESS ES9038Q2M. Tovarna navaja, da gramofonski del vsebuje vezja JFET, tu pa je tudi neizogiben bluetooth v različici 5.0, ki podpira boljši kodek aptX. Zanimivo je, da ima Stereo 230 pod leseno oblogo kovinsko ohišje le v spodnjem delu, zato zunanja Bluetooth antena ni potrebna.

Uporaba in zvok

Na začetku testa smo Stereo 230 uporabljali s polno zmogljivostjo, kar je pomenilo uporabo notranjega DAC-a prek USB povezave. To vezje pretvornika dobro poznamo iz naše in mnogih drugih naprav, Leak pa podpira ločljivost 768 kilohercev in DSD512 prek USB vhoda ter dekodiranje formata MQA. Kot digitalni transporterja sta bila uporabljena Volumio Primo Plus in Audirvāna PC strežnik, pri čemer je treba opozoriti, da uporaba z računalnikom zahteva namestitev gonilnika, ki ga je mogoče prenesti s spletne strani proizvajalca. Na mesto zvočnikov so bili postavljeni majhni talni zvočniki Ophidian Mambo 2, sistem pa je deloval v običajnem prostoru s površino približno 20 kvadratnih metrov, postavljenem na dolgo steno. Med testom smo opazili, da ojačevalnik oddaja veliko toplote iz rešetke na zgornji strani, zato priporočamo, da ga ne vstavljate v tesne police in komode. Poleg tega, da bi lesena obloga postala nesmiselna, je lahko dolgoročno škodljiva za zdravje.

Nismo prepričani, kako dobro se je testna enota odrezala v razstavnem salonu, vendar je Stereo 230 že od začetka zvenel prepričljivo, kar je jasno pokazalo, da ne gre za poskus igranja na retro karto in unovčevanja stare slave. Tonsko ravnovesje tega ojačevalnika je precej enakomerno, kar je pravzaprav bolj zasluga dobro izvedene digitalne sekcije, medtem ko ojačanje izstopa z odlično makro dinamiko. Spodnji del spektra in najnižji toni so nadzorovani na način, ki ne pušča dvoma o moči in stabilnosti ojačanja, kar potrjujejo tudi nekatere neodvisne meritve na internetu, ki navajajo, da je dejanska moč celo višja od deklarirane. Res je, da nismo imeli na voljo zajetnih škatel z velikimi membranami, a verjemite nam, Mambo 2 so kar precej zahtevni glede dimenzij. Ne glede na to jih je Leak trdno in natančno vodil do spodnje meje slišnosti, medtem ko je pretvornik zagotavljal določeno stopnjo plastenja, zato so imeli basi naravno in prepričljivo prisotnost.

Druga lastnost, pri kateri sta ojačevalnik in vir enako pomembna, je oder, in tudi v tej kategoriji se je Stereo 230 zelo dobro odrezal. Oder ni pretirano širok in ne sega preko namišljenih linij, ki jih tvori položaj zvočnikov, je pa stabilen pri visokih glasnostih in med kompleksnimi odseki, ko ni gneče ali zmede pri pozicioniranju. Najzahtevnejši odlomki pri visokih glasnostih bodo sicer privedli do določene zameglitve in izgube ostrine, še posebej pri orkestrskih izvedbah z velikim številom instrumentov, vendar je v takih trenutkih glasnost močno presegla meje dobrih sosedskih odnosov. V pogojih normalnega in zmerno glasnega poslušanja se Leak obnaša zgledno stabilno – kot ojačevalnik, pa tudi kot DAC.

Prehod na precej dražji zunanji pretvornik Musical Fidelity M6x DAC je prinesel izboljšave pri plastenju in veliko bolj jasno prikazano fineso, pa tudi širši in popolnoma stabilen oder, vendar ni spremenil osnovne barve – ker uporablja enake čipe. Za Leak lahko torej rečemo, da v vseh okoliščinah zagotavlja dokaj nevtralen zvok, ki ga nekateri avdiofili morda označijo za bolj suhega in manj vznemirljivega, a je hkrati brezbarven in analitičen. Na začetku testa smo sumili, da imamo pred seboj še enega vizažista, ki raje ne bi gledal pod pokrov motorja, a nam je Stereo 230 pokazal, da je situacija ravno obratna – pod njegovo lepo retro zunanjostjo se skriva pravilno zasnovan in zgrajen ojačevalnik razreda AB. Še večje presenečenje pa je pretvorniški del, ki uporablja resen in dobro implementiran čip ter je precej kos kakovosti ojačevalnika, zato je to ena redkih naprav, ki jih lahko v celoti priporočimo, in to ne le v položaju ojačevalnika.

Primerjave in zaključek

Zanimiva je primerjava Stereo 230 z nedavno preizkušenima Ruarkom R610 in NAD C 3030, saj se vsi uvrščajo v podobno kategorijo – cenovno, pa tudi glede retro dizajna. Kot ojačevalnik je boljši od obeh, po kakovosti DAC-a pa prekaša NAD, pri čemer je treba omeniti, da je za četrtino dražji. Ruarkov digitalni del je precej bližje Leakovemu in vključuje streamer, a je zato njegova cena višja. Če so vas pritegnile lastnosti testiranega ojačevalnika in vam estetika ni preveč pomembna, omenimo, da je Stereo 230 na voljo tudi v standardnem kovinskem ohišju, po nižji ceni približno sto evrov – ne glede na to, katero različico izberete, boste dobili veliko več kot le lep obraz.